Opis
“Ob koncu leta 1922, ki so mu za čas po 29. oktobru v Mussolinijevi Italiji pritaknili še rimsko številko I – kar je pomenilo začetek štetja v okviru fašistične ere –, je luč sveta ugledal prvi Jadranski almanah. Izdala ga je tržaška Naša založba, natisnila pa Narodna tiskarna v Gorici. Publikacija je bila razmeroma bogato opremljena, kar v negotovih časih pri bralcih ni pritegovalo samo pozornosti, marveč jih je tudi že na zunaj spodbujalo k zaupanju in veri v prihodnost. V dramatični dobi, ki je ljudi naredila za priče prve totalne in absolutne vojne v svetovni zgodovini, potem pa jim je dala doživeti še najzgodnejšo plimo komunističnega in fašističnega ekstremizma, je bil natis Jadranskega almanaha vsekakor neustrašen poskus vračanja k normalnosti. Alojziju Resu je uspelo v prvem Jadranskem almanahu zbrati nazorsko silno raznolike ljudi. Med sodelavci zbornika najdemo tako krščanskega socialca Janka Kralja, ki je decembra 1944 v Rimu umrl kot nespravljivi nasprotnik komunistov, kot marksističnega samohodca Henrika Tumo, čigar politična pot se je kmalu po sklepu prve svetovne vojne ločila od strankarskih koncepcij. Osebnosti s tako nesekajočimi se pogledi so na Slovenskem le redko sodelovale. Največkrat se je govorilo, da za kaj takega sploh ni možnosti – a Jadranski almanah je dokaz, da je življenje močnejše od papirnatih ideologij. Ne glede na vse to pa sam Jadranski almanah 1923 pričuje o tem, kako je mogoče iz različnih pogledov oblikovati vznemirljiv in vsestransko navdihujoč življenjski mozaik. Njegov izid opozarja, da ni nobenih danih ali neizogibnih poti, temveč da se te vedno ustvarijo s hojo – tudi kjer vlada prepričanje, da jih sploh ni mogoče utreti.” Iz spremne besede ddr. Igorja Grdine
- obseg: 240 strani
- format: 16,5 x 23 cm
- mehka vezava