Videnje: oblike doživetij in svet podob

44.40
40408
+

Vodilna vloga, ki jo igrajo videnja v zgodovini najstarejših krščanskih skupnosti, o čemer pričajo tudi Apostolska dela, se mi je zdela dovolj tehten razlog, da najprej namenim posebno obravnavanje karizmi videnja, ki se je v vseh ustvarjalnih obdobjih krščanske cerkve pojavljala v vselej novih, presenetljivih variacijah. Značilnosti videnjskih doživetij je, da se v njih vedno znova in spontano doživlja resničnost nadčutnega sveta in da se teh doživetij v zavesti vidcev drži neposreden pričevanjski značaj. Za ta doživetja je značilno, da niso nikoli istovetna s posameznimi dogmami. Področje čustvenih doživetij je veliko širše od intelektualne vsebine posamezne dogme. Gledanje resničnosti nadčutnega sveta, ki ga je deležen videc, je neizmerno bolj raznoliko kot vsaka dogmatsko formulirana izjava o tem nadčutnem svetu; videc ima vendarle občutek, da je z vsemi čuti deležen resničnosti tega nadčutnega sveta, da živi v njem, si z njim teši lakoto in žejo, še več, da je z njim nekako poročen. Še zlasti pa ga prežema neomajana zavest, da je ta resničnost nadčutnega sveta, ki ga doživlja, prava resničnost, v primerjavi s katero prav vsaka zemeljska resničnost zbledi in postane nepomembna - podobno kot pravi Herder v svoji razlagi Janezovega razodetja: "Vsaka celovita podoba govori, in jezik vsake celovite podobe je razumljiv... Kdo si ti, ljudstvo, da ne čutiš te podobe!"
  • 1056 strani
  • format: 14 x 20 cm
  • mehka vezava