Lučka na klekljarskih počitnicah

17.00
40384
+

Lučka bi težko razložila, zakaj jo vsake počitnice tako vleče v Dobravico k babi in dediju. Morda zato, ker jo tam vse dni čaka velika soba, ki ji rečejo Lučkin salon. V njej se nobeno pohištvo ne ujema, številni predmeti pa bajajo svoje zgodbe o davno minulih otroštvih. In stari kolovrat še prede z belimi nitmi prepojeno tradicijo klekljanja, ki ga ljubeče osvaja tudi Lučka.
Lučkina zgodba Tončke Stanonik je z ilustracijami Jelke Reichman pri Celjski Mohorjevi družbi izšla že leta 2004, dodani so ji bili Mali klekljarski leksikon ter zapisa iz zgodovine klekljane čipke in o razvoju čipkarstva na Slovenskem. Tončka Stanonik je prva pisateljica, ki je v Sloveniji z literarizacijo zajela klekljarske vsebine. Strokovna literatura se je na tem področju razvijala naprej, Lučkino zgodbo pa v drugem natisu ohranjamo kot samostojno pripoved za otroke in njihove starše.
Za razliko od marsikaterih drugih obrti je klekljanje obrtniška in umetnostna veščina, ki pri nas ne izumira več. Prav nasprotno, ob koncu 20. stoletja se je začela spet vse bolj razvijati ter se je iz kmečkih in delavskih domov Idrijskega, Cerkljanskega, Žirovskega, Poljanske in Selške doline prenesla tudi v mestna središča. Klekljanje čipk je kot živa kulturna dediščina razglašeno za mojstrovino državnega pomena.
»Klekljanje je ročno izdelovanje čipk s ponavljajočim se sukanjem in križanjem niti, ki tečejo od klekljev z navitim sukancem do vzorca, pripetega na blazino. Za izdelavo so potrebni kleklji, blazina v pleteni košarici ali lesenem podstavku, papirnati vzorec, sukanec, bucike, kvačka, škarjice in strojček za navijanje sukanca na kleklje. Čipke izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, naravne svile, volne, umetnih vlaken in kovinskih niti.« (Opis enote Klekljanje slovenske čipke žive kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, 2016.)
Z vsemi temi izrazi in postopki se v očarljivi pripovedi o Lučkinem preživljanju zimskih počitnic srečamo tudi za zapečkom njenih starih staršev in v klekljarski »šoli« njene prijateljice Jelke. Zgodba nam približa tudi spomin na davne čase, ko je klekljanje ne samo krajšalo dolge zimske večere, ampak številnim družinam tudi pomagalo preživeti. Izvemo pa tudi, da v dragocene čipke svojega dela ne vpletajo le pridne roke žena in deklet, temveč tudi otrok in celo dedkov.

  • 88 strani
  • format: 14 x 21 cm