Opis
Ste se kdaj vprašali, kaj je lepo, kaj je lepota? To je ena tistih vrednot, na katerih je zrasla zahodna (krščanska) civilizacija. Ljudje so dolgo sami od sebe vedeli, kaj je lepo. Preprosto zato, ker je lepota objektivna in univerzalna vrednota. In ko je kulturni marksizem zasejal seme zla najprej v Združenih državah Amerike (ZDA), kasneje v Evropi in Južni Ameriki, so njegovi ideologi natančno vedeli − če želijo socialistično prevlado, morajo (poleg družine, naroda, vere) v ljudeh uničiti tudi občutek za lepoto.
To je tema, ki se je v (novi) knjigi Klasična umetnost in kulturni marksizem loteva venezuelski pisatelj Alejandro Peña Esclusa. Je logično nadaljevanje knjig Forum São Paulo in kulturna vojna ter Volilne prevare Foruma São Paulo. Neizprosni kritik kulturnega marksizma se je tokrat lotil vsebine, ki je bila nekako prezrta, a bistveno zaznamuje postmodernistični čas. Neomarksisti so že dodobra natrgali nit, ki je tudi prek lepega (umetnosti in literature) povezovala rodove in prihodnjim generacijam sporočala, da z uporabo lepega dobro premaga zlo (Esclusa daje primer pesnika Danteja Alighierija in njegove Božanske komedije). Danes pa samooklicani umetniki s pomočjo medijskega mainstreama ljudi prepričujejo, da je lepota subjektivna, da je lepo v umetnosti in literaturi samo tisto, kar je temačno, razvratno in črnogledo.
- obseg: 85 strani
- format: 15,5 x 21,5 cm
- mehka vezava
