Skip to content Skip to footer

»Narod sodi«: Sodišče slovenske narodne časti

20.00 

Dodatne informacije

AVTOR

Na zalogi

Šifra: 40750 Kategorija: Product ID: 28203

Opis

Študija obravnava organizacijo in delovanje Sodišča slovenske narodne časti, ki je bilo ustanovljeno na začetku junija 1945. To je bilo posebno sodišče, ki je sodilo tistim, ki so (naj bi) med vojno na kakršenkoli način sodelovali z okupatorji. Procesi pred sodiščem narodne časti so bili del t. i. čiščenja po koncu druge svetovne vojne, ko je sodstvo postalo orodje komunistične partije za obračun z dejanskimi ali velikokrat zgolj domnevnimi nasprotniki. Sodišče je vsem obsojenim izreklo kazen izgube narodne časti, bodisi za določen čas bodisi trajno. Sodišče je izrekalo tudi kazen prisilnega dela, lahkega ali težkega, ter kazen zaplembe premoženja; obsojenim je bilo premoženje zaplenjeno delno ali v celoti v korist države. 
Postopek pred sodiščem je bil hiter in kratek, v njem so sodelovali javno tožilstvo, narodna milica in Ozna. Pred Sodiščem slovenske narodne časti so se večinoma zvrstili procesi proti posameznikom, ki so bili običajno obsojeni v večjih skupinah. Največ je bilo procesov zaradi političnega sodelovanja z okupatorji; med temi so prevladovali procesi zaradi članstva v Kulturbundu. Pred sodiščem narodne časti je potekalo tudi nekaj odmevnejših procesov proti vidnejšim posameznikom ali skupinam. V Ljubljani sta odmevala proces proti članom Sosveta Ljubljanske pokrajine ter proti članom Narodnega gledališča. Odmevali so tudi nekateri procesi na Štajerskem in v Prekmurju, kot na primer proces proti predvojnemu poslancu in zdravniku dr. Francu Klaru, proces proti zdravniku dr. Francu Brezniku, proces proti odvetniku dr. Adolfu Salbergerju in soobtoženim ter proces proti dr. Frideriku Flecku in soobtoženim, med katerimi je bilo več posestnikov, obrtnikov, odvetnikov in zdravnikov iz Murske Sobote. Sodišče slovenske narodne časti je od 4. julija, ko so se začele javne razprave, do 24. avgusta 1945, ko je bilo ukinjeno, obravnavalo najmanj 3852 oseb in jih 3025 obsodilo. Senati so izrekli trajno izgubo narodne časti 171 obtoženim, na lahko prisilno delo so obsodili 889, na težko pa 346 oseb. Popolno zaplembo premoženja so izrekli v 219 primerih, delno pa 133 obtoženim. Največ oseb so obravnavali mariborski senati.
 
  • 256 strani
  • format: 14 x 21 cm
  • mehka vezava