Opis
Knjiga Nevarna diplomacija je pripoved o švicarskem diplomatu Carlu Lutzu, konzulu na švicarski ambasadi v Budimpešti v letih 1942–45. V tem času je od oblasti dobil dovoljenje za izdajo 8000 zaščitnih pisem (Schutzbriefen) oz. kolektivnih potnih listov, ki naj bi madžarskim Judom omogočili izselitev v Palestino.
To dovoljenje je spretno uporabil za 8000 družin (in ne posameznih oseb) ter tako rešil več kot 62.000 Judov pred holokavstom v nemških uničevalnih taboriščih. Poleg tega je ustanovil in ob pomoči žene Gertrud in madžarske judovske zveze vodil tudi 76 zaščitnih hiš v Budimpešti, pri čemer so mu pomagali tudi tuji diplomati in državni uradniki, pogosto v nasprotju z zakoni svojih držav (mdr. Šved Raoul Wallenberg in Portugalec Aristides Mendes). Leta 1991 so Lutzu v starem budimpeštanskem judovskem getu postavili spomenik; po njem se imenuje ulica v izraelski Hajfi; od 2004 pa izdajajo spominske plakete Carla Lutza.
Knjigo Nevarna diplomacija je napisal Theo Tschuy, zgodovinar in teolog, ki je deloval v svetovni in evropski zvezi cerkva v Ženevi. Uvod zanjo je prispeval pokojni lovec na nacistične zločince Simon Wiesenthal, spremno besedo pa je – posebej za slovensko izdajo – napisala posvojenka pokojnega diplomata Carla Lutza, ga. Agnes Hirschi, ki je tudi odprla razstavo Vizumi za življenje v Ljubljani.
To dovoljenje je spretno uporabil za 8000 družin (in ne posameznih oseb) ter tako rešil več kot 62.000 Judov pred holokavstom v nemških uničevalnih taboriščih. Poleg tega je ustanovil in ob pomoči žene Gertrud in madžarske judovske zveze vodil tudi 76 zaščitnih hiš v Budimpešti, pri čemer so mu pomagali tudi tuji diplomati in državni uradniki, pogosto v nasprotju z zakoni svojih držav (mdr. Šved Raoul Wallenberg in Portugalec Aristides Mendes). Leta 1991 so Lutzu v starem budimpeštanskem judovskem getu postavili spomenik; po njem se imenuje ulica v izraelski Hajfi; od 2004 pa izdajajo spominske plakete Carla Lutza.
Knjigo Nevarna diplomacija je napisal Theo Tschuy, zgodovinar in teolog, ki je deloval v svetovni in evropski zvezi cerkva v Ženevi. Uvod zanjo je prispeval pokojni lovec na nacistične zločince Simon Wiesenthal, spremno besedo pa je – posebej za slovensko izdajo – napisala posvojenka pokojnega diplomata Carla Lutza, ga. Agnes Hirschi, ki je tudi odprla razstavo Vizumi za življenje v Ljubljani.
-
217 strani
-
format: 15,5 x 24 cm
-
trda vezava