Okus po pelinu
To pisanje je poskus prenovljenega, nekoliko kljubovalnega pogleda na usodo slovenskega, posebej še dolenjskega človeka v prejšnjem stoletju.  Slovenci smo v tistem času izgubili preveč ljudi, naj so izginili v tej ali oni vojski, v tem ali onem taborišču, na tem ali drugem morišču. Morda usodno preveč za tako majhen narod! To postaja v zadnjem času čedalje bolj očitno.

Poti iz sanj
V takratni Jugoslaviji ni bilo mogoče dobiti nekaterih knjig, plošč, kaset, risarskega in slikarskega materiala ter podobnih pripomočkov, da ne govorim o preprostejših tehničnih aparatih. Celo prepovedano jih je bilo uvažati!  Tega sem se spomnil, ko mi danes nekateri mladi hočejo dopovedati, kako lepo je bilo v nekdanji Jugoslaviji. Skušajo celo gojiti nostalgijo po tistih časih. Zato sem pred leti opisal delček svoje „gastarbajterske“ izkušnje na Švedskem v pričujoči knjigi. Naj se ve: bil je čas, ko nam je šele tujina povedala resnico o lastni domovini!